Zanimiva dejstva o čokoladi

1. ČOKOLADA JE V BISTVU ZELENJAVA

Naj vas potolažimo, če ste se obremenjevali, koliko čokolade pojeste. Čokolada je v bistvu zelenjava. Ja, prav ste slišali. Mlečna in temna čokolada sta narejeni iz semen kakava, ki je produkt Theobroma Cacao, kakavovca. To je zimzeleno drevo družine Malvaceae (drugi člani družine vsebujejo tudi okro in bombaževec).
Torej, glede na to, da je čokolada proizvod drevesa, je v bistvu zelenjava. Kar tolažite se.

2. BELA ČOKOLADA NI ČOKOLADA

Bela čokolada ne vsebuje kakavovih delov, in drugih trdih nemastnih delov, ki jih vsebuje temna čokolada. Po evropski zakonodaji se namreč za čokolado smatra samo tista, ki vsebuje minimalno 2.5% trdih nemastnih kakavovih delov. Vsebuje pa bela čokolada kakavovo maslo, ki pa ne spade pod trde nemastne dele. Vseeno pa je kakavovo maslo produkt kakavovca, bela čokolada pa vsebuje tudi sladkor ter mlečne delce in vanilijo. Zaradi podobne strukture, okusa in drugih lastnosti prave čokolade pa se je tudi beli čokoladi prijelo ime “čokolada”. Zanimivo pa je, da tudi če bela čokolada ne vsebuje trdih suhih kakavovih delov, je od vseh vrst najbolj suha in lomljiva čokolada.

3. ČOKOLADO SO POZNALI ŽE AZTEKI

Azteki so poznali čokolado, a ne v obliki, ki jo poznamo danes. Imenovali so jo xocolatl in je obstajala samo kot napitek. Kakavova semena so zdrobili in zalili z vodo. Ker niso poznali mleka in sladkorja, so napitku dodajali med, vanilijo in cimet, če so želeli, da je čokolada pekoča, pa so dodali čili. Pravili so mu čudežni napitek, saj je lahko človek ob zaužitju večje količine lahko cel dan delal tudi brez hrane (kakavova semena imajo namreč veliko energijsko vrednost). Maji so kakavova semena prelili z kipečo vodo, napitek, ki ga še danes poznamo kot vročo čokolado.

4. MARIA ANTONIETA JE OBOŽEVALA ČOKOLADO

Maria Antonieta ni oboževala samo tort. Njena najljubša stvar je bila tudi čokolada, vroča čokolada v moderni obliki. Ta napitek so pogosto stregli njenim gospodom v Versaju. Maria je namreč menila (in imela je prav), da je čokolada afrodizijak.

5. TRDA ČOKOLADA JE NASTALA LETA 1847

Leta 1847 je trgovina Fry and Sons iz Velike britanije izumila čokolado v trdi obliki. Pojavil se je tudi izraz pojesti čokolado, do takrat se je namreč čokolado samo pilo. Naredili so ji tako, da so zmešali zmleta kakavova semena, maslo, sladkor in čokoladni liker. Ta čokolada ni bila gladka, kot je dandanes, ampak je bila bolj hrustljave strukture.

6. NAPOLEON JE OBOŽEVAL ČOKOLADO

Francoski voditelj je zahteval, da mu je poleg vina vedno na voljo bela čokolada, tudi med zahtevnimi vojaškimi operacijami. Tudi takarat so že poznali belo čokolado, vendar pa ni bila gladke strukture, tako kot danes.

7. DELANJE ČOKOLADE JE ZAHTEVNO

Ko gledamo po policah s čokoladnimi izdelki, vidimo, da jih je ogromno. Ne pomislimo, da je od trenutka, ko so kakavova zrna obrana, postopek do čokolade dolgotrajen in zahteven. Kakavova zrna se ne spremenijo magično v čokolado. Za samo pol kilograma čokolade potrebujemo kar 400 kakavovih zrn.

8. PRVA PRAVA ČOKOLADA JE BILA NAREJENA V ANGLIJI

Podjetje Cadbury je prvo naredilo čokolado v takšni obliki, kot jo poznamo danes – gladki, okoli leta 1950.

9. NAJVEČ KAKAVA JE PRIDELANEGA V AFRIKI

Čeprav ima kakav korenine v Ameriki, ga dandanes kar 70% pridelajo v Afriki. Največji izvoznik je slonokoščena obala, iz tam ga namreč prihaja kar 30% vse svetovne pridelave.

10. KAKAVOVEC DOSEŽE 200 LET

Kakavovec lahko doseže starost 200 let. Vendar pa to drevo proizvaja kakavova zrna samo prvih 25 let.

11. KDAJ SE ZAČNE ČOKOLADA TOPITI?

Čokolada se začne topiti, ko doseže 34 stopinj celzija, kar je tik pod človekovo normalno telesno temperature. Če ste se spraševali, zakaj poleti čokolade ne morete niti za 5 minut pustiti v vašem avtu, je zaradi zelo nizke temperature, pri kateri začne spreminjati strukturo.