Odkrita povezava med cinkom in moškostjo

2018-08-09 Off By dumbcity

Erektilna disfunkcija je ena izmed najbolj pogostih težav v spolnosti s katero se spopadajo moški. Povzroča jo lahko zelo širok nabor različnih faktorjev: od slabe prehrane do psiholoških težav (npr. depresija). Zelo pomembno je, da moški čimprej obišče osebnega zdravnika ali urologa, s katerim se lahko pogovori. Le strokovnjak bo namreč lahko določil resnični vzrok za težavo in tako predlagal pravo rešitev.

V zadnjih letih medicinska in strokovna literature vedno bolj pogosto kot razlog za erektilno disfunkcijo oz. težave ze erekcijo navaja – prehrano. Konkretno, prehrana sodobnega moškega ne vključuje dovolj cinka (ang. "zinc"), slednji pa igra veliko vlogo tudi pri moškem libidu. Zakaj "tudi&quot&? Ker pomanjkanje cinka v telesu lahko povzroči tudi nemalo drugih zdravstvenih težav.

Kaj je cink?

Cink je mineral, ki ga celice uporabljajo pri procesu absorbcije hranil. S tem ima neposreden vpliv na imunski sistem, proces celične delitve, proizvodnjo proteinov in ostale pomembne procese v človeškem telesu. Specifična vloga cinka pri moškem telesu pa je, da proizvaja hormon testosteron. Ta hormon pa neposredno vpliva na moški libido in tudi na samo erekcijo! Kljub temu pa mnogo odraslih moških dnevno niti približno ne zaužije dovolj cinka.

Tipični simptomi pomanjkanja cenika

  • počasnejša rast pri otrocih;
  • slabo premagovanje bolezni (šibek imunski sistem);
  • nežeelna izguba telesne teže;
  • pomanjkanje apetita;
  • težave ze erekcijo.
Posledice pomanjkanja cinka

Posledice pomanjkanja cinka

V primeru, da oseba kljub temu ne zaužije dovolj cinka, lahko sledijo resnejše zdravstvene težave kot so izpadanje las, mastna koža (ogrci in akne), upočasnjeno celjenje ran in podobno. Izjemno nizek nivo cinka v telesu pa lahko pri moških pomeni impotenco in hipogonadizem (kronično pomanjkanje testosterona).

Primanjkovanje cinka in erektilna disfunkcija

Ste vedeli, da je cink sicer kovina? Na periodični lestvici se namreč nahaja prav tam – med kovinami. Določene zelenjave, vrste mesa in morske hrane sicer vsebujejo bistveno več cinka kot druge. Z raznoliko prehrano bi moral vsak moški torej zaužiti dovolj cinka. Težava pa je ravno to, da je v razvitem svetu raznolika prehrana bolj izjema, ne pravilo.

Študija v letu 1996 je dokazala povezavo med cinkom in nivoju testosterona. Skupina mladih moški med 18 in 32 letom je 90 dni uživala dieto, ki je vsebovala minimalne količine cinka. Tako so nivo cinka v svojem telesu načrtno zmanjšali pod priporočeno raven. Kar 81% jih je nato poročalo o težavah z erekcijo in bistveno zmanjšano željo po seksu (libidom). Nadaljnje raziskave so pokazale, da so vsi moški imeli izjemno nizko raven hormona testosteron.

Enaka študija je opazovala drugo, ločeno skupino moških, ki so že od prej trpeli za težavami z erekcijo. Po 90-dnevni dieti, bogati s hrano, ki vsebuje veliko cinka, se je raven cinka in posledično tudi testosterona drastično izboljšala. Kar 41% moških je tudi poročilo, da je erektilna disfunkcija skoraj popolnoma izginila.

Povsem ločena raziskava v letu 2009 pa je podoben test izvedla kar s podganami. Poizkušali so sicer dokazati neposredno korelacijo med cinkom in spolnostjo. Podgane, ki so prejele po 5 miligramov cinka dnevno, so pokazale bistveno večjo željo po spolnosti.

Zdravljenje erektilne disfunkcije s cinkom?

Večina moških, ki trpi za ED, vseeno te težave ne bo odpravila samo z drugačno prehrano. Razlogov za težave z erekcijo je namreč lahko veliko: srčne bolezni, diabetes, poškodbe, stres, utrujenost, slab krvni obtok in drugo. Vendar pa je pri določeni skupini moških prav pomanjkanje testosterona oz. cinka razlog za problem v postelji. S starostjo se nivo testosterona v moškem telesu povsem naravno zmanjšuje, tako da povezava obstaja tudi tukaj.

Uživanje cinka v obliki prehrambenega dodatka je le eden izmed načinkov, kako si moški s to težavo lahko pomagajo. Drugi si to težavo lajšajo kar s tabletami z erekcijo, kar je v določenih primerih prav tako povsem legitimen pristop k reševanju težave. Tretji pa spet prisegajo na t.i. "povsem naravne" pristope, kot so korejski rdeči ginseng, L-Arginin in podobno.